Spremna beseda Kulturno prosvetno društvo, ki je delovalo v Rodiku, ima zametke že v letu 1877, in sicer kot pevsko-dramska sekcija. V društvu so večinoma prepevali, recitirali in igrali enodejanke. Leta 1904 so Rodičani ustanovili in registrirali Kulturno društvo Josip Jurčič, ki je delovalo vse tja do prve svetovne vojne, šele po drugi svetovni vojni pa se je znova razcvetelo. Spet so začeli delovati pevski zbor, pihalna godba in dramska sekcija. Leta 1945 so igralci uprizorili igro Vesna v priredbi Antona Raceta-Linčevega po istoimenskem filmu, že naslednje leto pa so zaigrali Desetega brata – ta je bil uprizorjen na »Ščiplovem vrtu«, obiskalo pa ga je kar 1000 ljudi. Društvo je še z veliko predstavami delovalo vse do leta 1961, zatem je v ospredje zopet prišel pevski zbor, ki deluje še danes. Namen društva je bil predvsem ohraniti materni jezik in pojočo slovensko besedo. 140 let pozneje – danes – namen ostaja isti … Umetnost je ogledalo življenja … L. N. Tolstoj V ta namen se je torej porodila misel, da Rodičani premoremo bogato zgodovino in zmoremo ustvarjati naprej ter skupaj ponovno obuditi nekaj, kar je nekoč že živelo,
a je zadnje čase malo zamrlo. V spomin na minule čase je nastala veseloigra Novi šulni za opasilo, ki jo je napisala Karmen Kastelic Pipan (po domače Kovačeva od Danice). V želji ustvariti nekaj, kar bo zaznamovalo čas, kraj, običaje, jezik in življenje ljudi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bila vnema tako močna, da je napisala izvirno dramsko besedilo, ki je v celoti njeno avtorsko delo in se nanaša na nekatere pripovedi domačih ljudi. Vse osebe so izmišljene, imena pa so naključno izbrana. Veseloigra ima osem dejanj. V njih se prepletajo običaji, navade, ljubezen, veselje in največji problem – novi šulni za opasilo kot osrednja tematika veseloigre. 