Rodiški mornarji pluli 8 dni

posted in: Uncategorized | 0

Rodiške pustne maske so, kot veleva tradicija, na svojo pobiralsko pot krenile že v nedeljo pred pustnim vikendom. Zbor pred vaškim domom je obetal dolgo in naporno pustno povorko, zato so se šeme najprej okrepčale z dobrotami pridnih rok rodiških mož, ki so cel dan skrbeli, da maske niso bile lačne.

Okoli 10. ure je bilo iz daljave slišati glas traktorja, opremljenega za prevoz po vasi. Na udobnih sedežih, narejenih iz bal sena, se je ekipa pustarjev odpeljala do startne točke v novem naselju, kjer so že pri prvi hiši pobrali pustno doto. Ko so se izpod Čuka pričeli kazati prvi sončni žarki, so maske že plesale v gostilni na Dgnjah . Ročno pletena košara se je šibila pod težo dobrot, ki so jih pripravile vaščanke in vaščani.

Okoli 13. ure, ravno ob času kosila, je sprevod krenil čez Rodiški most proti staremu delu vasi. Lačni mimoidoči slovenski in tržaški vozniki avtomobilov, ki so se znašli na poti v rodiške gostilne, so bili na poti prijetno presenečeni, ko so jih maske ustavile in jim zaželele lepo in toplo prihajajočo pomlad ter obilo ljubezni. Na borjačih hiš na Stazah je dišalo po kuhanem vinu, klobasah in toplih ocvrtih miškah, v vaškem domu pa po sveže pečenem mesu na žaru. Po popoldanski okrepitvi in krajšem počitku so pot nadaljevale po Dulanji ulici , kjer so jih Na vasi postregli gostilničarji. Po ulicah so odmevale melodije slovenske narodno-zabavne glasbe, ustvarjene izpod instrumentov godbe na pihala. Povorko je spremljal smeh, ples in veselje. Tema je že bila, ko so šeme krenile proti Podluzi, še prej pa se ustavile pri rodiškem župniku in zaigrale Sveto noč. Zadnjo hišo so maske zapustile okoli 21. ure. Kljub napornemu dnevu, so imele še moči, da so v vaškem domu plesale do zgodnjih jutranjih ur. Sonce je že rahlo vzhajalo, ko so se vrata doma zaklepala in obetala ponedeljkov počitek.

Če je v nedeljo iz traktorja odmevala hupa, pa je bilo na pustno soboto vse drugače. Mame rodiških otrok so že zgodaj zjutraj male pustne šeme naličile in oblekle in jih pospremile do vasi, kjer je bil otroški zbor (nadaljuje Irena).

Medtem ko so otroci po vaških domovih pobirali sladkarije, je bilo iz zvočnikov slišati odmev ladijske sirene. Rodičani so letos pripravili pravo pustno mornarico. Za sprevod po okoliških vaseh, so se opremili v rodiške mornarje in za ta namen spisali tudi celo zgodbo, ki se je nadaljevala tudi v nedeljo na pustni povorki v Ilirski Bistrici. Staro leseno ladjo so okrasili z ribiškimi mrežami in lesenim modrim podestom, nanjo obesili bele boje in se pripravili na plovbo. Letošnja zgodba se je namreč pričela v Siriji, od koder je ladja s kapetanom in častnikom ter mornarji krenila do Tržaškega zaliva. Že od nekdaj podjetni Rodičani, so se najprej ustavili na Cipru, kjer so v kraju Nicosia ustanovili pravo družbo in osnovni kapital vplačali v obliki stvarnega vložka v kostanjih. Jonsko morje je bilo mirno, zato je ob ležernem pozibavanju na morskih valovih kapetan ob krmilu ladje zaspal. Vso srečo gre pripisati prvemu častniku, da je pravočasno opazil odsotnost kapetana in krmilo ladje obrnil v smer Lampeduse, kjer so se na majhnem otoku mornarji za hip ustavili in se za kratek čas pozabavali v ritmu najstarejše obrti s postavno Žepčejvo damo. Mimo najjužnejše točke italijanskega škornja je ladja plula s hitrostjo 10 vozlov. Pred otoki Južne Dalmacije jih je presenetil maestral. Da bi se obranili visokim valovom, so spustili sidro, ki se je zaradi visokih valov izgubilo v morju. Več sreče kot pameti so imeli, da je iz vzhoda pričel pihali levant, ki je prinesel dež. Mokri in premraženi mornarji so tako s težavo dosegli obale rodiškega Kala. Prebivalci sosednjih vasi Dane, Pared, Kačiče in Slope so za pogumne morjeplovce pripravili pravo gostijo. Že na vratih so jih pričakali s toplim čajem z rumom, bogato obloženimi mizami in pravnimi nasveti glede zapleta izgube sidra v mednarodnih vodah Jadranskega zaliva. Sprejem mornarjev je potekal po častnem protokolu v vaškem domu Rodik z zabavo do zgodnjega jutra. Nekateri vaščani so jim nudili tudi prenočišča, vendar je mornarje čakala še dolga plovba po Rečici do Ilirske Bistrice.

Plovba na pustni povorki v Ilirski Bistrici je bila v popolnem brezvetrju. Na lepo sončno nedeljo so že ob 13. uri obiskovalcem povorke mahali z belimi rokavicami in jim delili ribe, ki jih je sproti lovil ribič Janez. Zaradi plime (beri: Rodičani so z vodo polivali obiskovalce) so bili nekateri udeleženci povorke tudi mokri. »Ribe, ribe, ribe, vse okoli nas« je bila spremljajoča melodija na ustih maškar ob spremljavi hamornikaša. Z vrvjo so iz barke lovili mimoidoče. Kapetana sta ljudem mahala častne pozdrave, obiskovalci pa so jim zaželeli mirno morje in pustno plovbo še naslednjih 100 let.

Elena Mahne

Kot nam je vsem znano je pust čas šem in norčij ter rajanja.  Skrijemo se za pustno masko in se prepustimo veselju. Seveda je predvsem čas, ko se pripravljamo na prihod pomladi.
Kot vsako leto v Rodiku so se otroci, na prelepo sončno soboto, zbrali pred vaškim domom in odšli na pustno rajanje po vasi. Ob spremljavi harmonikaša Aleša so pobirali pustne dobrote. Vaščani so nas zelo lepo sprejeli in nas tudi pogostili.
Rajanje smo nadaljevali v vaškem domu, kjer so nam pridni domači kuharji spekli klobase in hrenovke ter pripravili frtajo.
Zahvaljujemo se Alešu za popestritev pustnega rajanja,  Iztoku, Boštjanu in Rajkotu za odlično marendo in pridnim mamam za pripravljeno malico s palačinkami ter drugo organizacijo.
V imenu otrok, Irena Cek Babič